Pol kemen aimol Efesus
19
Tem Apolos kemen aimol Korin,
Pol ono wanan re tawantan aplai iyn kantri Esia ono wa kospaijna yi keꞌep aimol Efesus.
Ke taw soene,
yi eptawa re disaipel elen koron.
2 Ke yi tekera re pene,
“Om kej Holi Spirit tem om ko bilip o elin?”
Ke re teresweyie yi pene,
“Elin ektek!
Etne lin to sawena Holi Spirit.”
3 Sopeneke Pol tekera re enian pene,
“Ke baptais ampia re koro baptaisim om?”
Ke re teresweyie yi enian pene,
“Re koro baptaisim et pene Jon Baptais ko baptaisim re niy.”
4 Ke Pol tekes re pene,
“Aij aipisieiyn!
Elinke,
tem Jon ko baptaisim re niy,
tem re kartapala ke kerꞌepesie re o kokelek re toro.
Ke yi kes re iyn re mas awro bilipna niy awama yi epin ono.
Ke niy awama yi epin soono,
Jisas.”
5 Tem re korlon aij soene,
re koro baptais na aan iyn Niy Prum Jisas.
6 Tem pene Pol tatawa na re alapan,
Holi Spirit wamana re ke re keres aij notaw tartar reno antare elin koro sawe.
Ke re kereswawna re aij God antan kej re.
7 Re niy soonore namba yare kopene 12-pla.
8 Pol takwa onoo terꞌestek reꞌe Juda iyn aimol soono,
ke yi tekes aij nokuon iyn tem yi tekeswawna aij iyn kingdom iyn Godꞌe.
Ke yi tekes empema re aij iyn o soene wa kospaijna wuw 3-pla.
9 Elinke elen yare niy soonore,
koro noꞌuare nokuoteken ke koroseliek ektek iyn awro bilip.
Peneke na talakuare yare niy tartar re karꞌasna ke keres kerlek aij kawana Tawantan iyn Niy Prumꞌe.a
Sopeneke Pol epesie re ke yi keꞌep re Kristen ono peyian kartaiyl yi karwa ke yi tokꞌo re teresmana re aij araw tartar toron onoo sule iyn niy prum taako aan yiꞌe,
Tiranus.
10 Re koro sopono peyian wa kospaijna amiam entin.
Sopeneke re Juda ke Grik tartar koron re taw tartar iyn provins Esia ono kerej aij iyn Niy Prumꞌe.
Skeva ontonre wuruaw keres ene awrawpaij mas kokelek
11 God ko Pol ko re mirakel teweiyn teweiyn re niy elin kerniaw watan.
12 Sopeneke re niy kertiey re ankesep ke roiyn ononre Pol eptawa ono,
wa kerꞌeiylana re niy elire tokore ono ke re toro omon enian.
Ke re mas kokelek na tarwaina re niy ono,
keriw karwakaina re tawana.
13-14 Niy remien prumb taako reꞌe Juda ono keꞌep ontonre wuruaw 7-pla.
Ke ontonre soenere tarwa re taw tartar ke toro moiyl iyn tarawpaij re mas kokelek na tarwaina re niy ono.
Tem re tarwa ke na toro moiyl soono,
ke re terꞌes aan iyn Niy Prum Jisas.
Ke re teres pene,
“Na aan iyn Jisasꞌe,
niy Pol na tekeswawna aij yiꞌe soono ya tekis om aij nokuoteken iyn om mas awkiw ke akwakaina.”
15 Tem taako,
mas kokelek taako kesweyie re pene,
“Jisas ana ya kuo sawena yi.
Ke Pol yipe tawana ya kuo sawe yi.
Elinke omna inan om?”
16 Ke niy wuruaw mas kokelek na takwaina yi ono,
usia ke kala arkur re ke elire tonuoiy tonuoiy.
Ke yi kotna re roiyn o yare ke re kerpe elire lamat peyian karawuj lilin.
17 Tem re Juda ke Grik koron aimol Efesus ono korlon aij iyn o soene,
ke re kamta ektek.
Sopeneke re kartawa ektek aan iyn Niy Prum Jisasꞌe.
18 Tartar reꞌe niy na koro bilip ono karama nempeyian ke kereswawna aij iyn re o kokelek pene re koro.
19 Niy tartar na toro tepew ke marela ono,
kertiey re buk o tartar reꞌe karama kerꞌeiylmana.
Ke tem soene,
niy tartar koron kerniaw ke re kortuiyn re o tartar soonore eteiyn kaꞌaiyn.
Ke re kerꞌesna atuwuan yare buk o re na kortuiyn ono,
kospaijna fiftic tausen siliva mani (50,000.00).
20 Ke tawantan soene,
aij iyn Niy Prumꞌe ono ko nokuoteken ke kompuot kawa re taw tartar.
21 Epin na o soenere,
Holi Spirit ko Pol,
ke Pol kes iyn yi awa aimol prum Jerusalem.
Tem yi awa aimol prum Jerusalem ono,
yi awa provins Masedonia ke provins Akaia nom ke epin yi awa teken aimol prum Jerusalem.
Ke yi tekes pene,
“Tem ya wua awmin aimol prum Jerusalem ono,
ya mas awua awniaw aimol prum Rom tawana.”
22 Yi kes niy entin iyn toro alpim yi moiyl ono,
karwa yi watan wa kermen provins Masedonia.
Niy entin soene,
aaro roꞌe Timoti ro Erastus.
Ke yino antan kemen provins Esia ono tem on tekena nom.
Re niy iyn aimol Efesus elew kai ektek re
23 Tem soono o kokelek ektek usia aimol Efesus.
Re niy elin terpiyl Tawantan iyn Niy Prumꞌe ono koro perꞌian soono usia prum ektek.
24 Niy taako aan yiꞌe Demitrius ene tekem re siliva ke toko re o kenken.
Yi keꞌep bisnis iyn toko re piksa welen iyn olon terꞌestek iyn god temiyn taako aan yiꞌe Artemis.
Yi kej moiyl soene kawa re niy tartar iyn toro re o soenere ke re terej atuwuan teweiyn na re moiyl re na toro soono.
25 Yi kiyma re niy yi na tokꞌo re toro moiyl ono ke re niy elen enian toro re moiyl pene repe soono,
karama kerkiymana ke yi tekes re pene,
“Wanamre,
om ko sawe pene moiyl et toto ene terej et atuwuan prum.
26 Om keniaw ke kolon Pol ene,
ko moiyl iyn keyiy re niy tartar iyn aimol Efesus ene ke kes kepuiyl re aij.
Yi kes re pene god re niy lamat toro re ene,
re god aipisieiyn elin.
Ke o yi na toko iyn tekyiy ke tekes tokpuiyl re niy aij ene,
elin ekmen aimol Efesus ene peyian,
elin,
kawa provins Esia ene ke tiytiy peyian toko awꞌep provins Esia ene tawaepin.
27 Sopeneke aij soene kolon awo moiyl ete soene,
wasan yiꞌe kolon awla.
Ke o taako enian ene ko pene,
onoo terꞌestek iyn god temiyn Artemis ono awto pene olon peyian ke re niy elin arꞌestek yi ke elin awro bilipna yi.
Watan no wa wama kospaijna nanekene,
re niy iyn provins Esia ke re niy tartar iyn teriey ene terꞌestek ke toro bilip ektekna yi.”
28 Tem re korlon aij soono ke etere ko ektek re ke re karawawna ke teres pene,
“Artemis ono god temiyn omon peyianma ete Efesus.”
29 Sopeneke re niy tartar iyn aimol tawaepin soono karawawna ke koro naweiynkiyna.
Ke re kerpe karwa taw iyn terkiymana ono ke kerꞌepempem Gaius ro Aristarkus.
Gaius ro Aristarkus ene,
rono niy iyn provins Masedonia,
peneke ro kerꞌepesie provins Masedonia ke kartaiyltaiyl Pol karama.
30 Pol ono kes pene wa awniaw re niy na kerꞌep lowon entin yiꞌe ono ke yi awes re aij.
Elinke re Kristen ono kerestek yi.
31 Elen reꞌe lowon iyn Polꞌe ono termen pene re opisa iyn provins Esia.
Re keres aij nokuoteken kawa yi iyn kerestek yi iyn yi lin awa awniaw re niy na kerꞌepem Gaius ro Aristarkus ono.
32 Kopene re niy tartar koron taw soono elin koro sawe aij remien iyn re koron taw soono.
Peneke,
etere ko ektek re ke elen reꞌe tarawawna ke teres aij eyiere eyiere.
33 Re Juda ono,
keryiypaijma Aleksander ono ke kartapaij yi wa koto re temiyn wuruaw watan ke re niy elen ono kerniaw yi ke teres pene,
niy soene ko ke perꞌian na usia soene.
Ke Aleksander ono toko awes re temiyn wuruaw ono aij sopeneke yi taꞌa nakan iyn re awron menetek
34 Elinke tem re kerniawpaij pene yino Juda taako ke re keryiy wawna utup peyian ke teres pene,
“Artemis ene god temiyn omon peyianma ete Efesus.”
Ke re karawawna ke keres aij soono kawa kospaijna aua entin.
35 Ke kuskus iyn aimol soono ko re niy tartar ono nian kemtek ke yi tekes re pene,
“Omna niy iyn aimol Efesus ene mas aklon ektekna aij soene.
Re niy tartar iyn taw tartar ono,
koro sawe pene etne niy iyn tetniaw ektekna tempel iyn god temiyn prum Artemis.
Ke tawana,
et tetniaw ektekna anun yiꞌe ke anun yiꞌe na kala wama teiynjieiyn eyiat ono.
36 Aij soenere aipisieiyn,
ke niy taako elin kolon awes pene et tetes etep.
Peneke om mas awkon nemetek ke elin awko noꞌuanom nokuon.
37 Om keꞌep niy entin ene karama ene,
elinke ro lin keremtana re o iyn tempel o keres kerlek god temiyn ete Artemis ene aij taako.
38 Pene Demitrius ke re niy tartaiyl yi ono terpiyl awrotna niy taako,
re kot ke re niy torlon kot kermen.
Re korlon awres aij anen pene re kerꞌep.
39 Pene o elen enian pene om tekpiyl awkesna,
o ene arwa re niy iyn terꞌep kot ono awresmana aij kamtaw nom.
40 Sopeneke etne tamta,
pene re opisa iyn gavman arlon,
re awrotna et o pene et to.
Etne to perꞌian soene usia prum ektek.
Etne elin tetpiyl atouw perꞌian iyn o soene.
Kopene o soene elin keꞌep aij remien yiꞌe.”
41 Tem yi kes aij soene konuiyn,
yi kes re niy tartar ono karwa welen welen.